… je bila prvič uprizorjena v lanskem letu. Plesni kritiki so jo v medijih poimenovali kot Platformo plesne prihodnosti in kot drugi pomembni presežek, ki se je zgodil na slovenski sodobni plesni sceni v letu 2007 (Katja Praznik; Dnevnik).

Produkcija Plesne izbe Maribor, osrednje mariborske sodobnoplesne iniciative:
"Plesna izba Maribor v zadnjih letih vstopa v slovenski sodobnoplesni prostor z zanimivimi koncepti, s produkcijsko kredibilnostjo in ambicioznostjo."
(R. Vevar; Večer, kultura, 8.5.2007)

"Strokovna javnost označuje ustvarjalke in ustvarjalce iz kroga Plesne izbe Maribor kot umetnike, ki se pogumno lotevajo relevantnih tem in so pri tem mnogo drznejši od večine plesne produkcije, ki nastaja v Ljubljani. Da se v Mariboru dogajajo pomembne reči, pa navsezadnje dokazujejo tudi vsakokratne migracije ljubljanskih gledalcev, ki so v primeru predstav Plesne izbe Maribor v očitnem porastu."
(R.Vevar; Večer, kultura, 28.12.2007)

Zakaj Platforma?

• načrtnost in sistematičnost uprizarjanja sodobnih plesnih predstav ter kontinuiteta umetniškega ustvarjanja na področju sodobne scenske umetnosti in predvsem potencialni kader,
• mladi talenti, ki so začeli kot plesalci v Plesni izbi Maribor in so svojo pot nadaljevali na priznanih plesnih akademijah v tujini (S.N.D.O. Amsterdam, SEAD Salzburg, London Contemporary Dance School, P.A.R.T.S Bruselj, New York…),
• plesalci in koreografi, ki ustvarjajo in delajo doma ali v tujini;
• dogodki sodobne scenske umetnosti na različnih lokacijah v Mariboru,
• v počastitev svetovnega dneva plesa / 29. aprila,
• ker se želi zgoditi in ker se mora zgoditi!
• medkulturno sodelovanje in mednarodno prepletanje mreže sodobnega  plesa: 
            - 2007: Maribor - Atene - Amsterdam - Salzburg           
            - 2008: Maribor - Dunaj - Ljubljana - Bruselj

Konceptualna zasnova Platforme mladih ustvarjalcev je povezana s programom poklicnega usposabljanja na področju sodobnega plesa, ki ga Plesna izba Maribor izvaja v obliki celoletnega plesnega izobraževanja od leta 1987. Ker je polje delovanja na ljubiteljskem nivoju zelo močno razvito, in ker je kar nekaj generacij plesalk/cev svoj študij nadaljevalo na plesnih akademijah v tujini, se je izkazalo, da je Plesna izba Maribor, tista "odskočna deska", od koder marsikdo preraste ljubiteljski nivo in se poda na pot profesionalizma.

Izredno pomembno je mladim ustvarjalcem omogočiti platformo, da lahko produkte svojega umetniškega kreiranja pokažejo širši publiki. Da jim zagotovimo pogoje. Družbena struktura pogojev delovanja na področju sodobnega plesa je v Mariboru zanemarljiva, nekompatibilna, zapostavljena in nerazumevajoča. Če se osredotočimo na problem uprizoritvenega prostora, kjer bi se naj sodobni ples realiziral in prezentiral, je infrastruktura nekega plesnega teatra znotraj družbene strukture lokalnega (mariborskega) okolja še neobstoječa in negotova.

Družbena in kulturna odgovornost je, da mladim ustvarjalcem zagotovimo pogoje umetniškega delovanja in ustvarjanja, zato da se vzpostavi polje delovanja oziroma platforma, kjer se izraža interdisciplinarno, medkulturno sodelovanje in umetniško delovanje. Gre za mednarodno prepletanje mreže sodobnega plesa, ki kliče po afirmaciji tako znotraj nacionalnega interesa kot tudi lokalnega okolja.

Plesna izba Maribor ima vizijo, da sodobni ples nujno potrebuje infrastrukturo za izvedbo izobraževalnega in uprizoritvenega programa. Jo ima mesto? Za dosego ciljev realizacije EPK 2012 bo potrebno spremeniti predvsem miselnost in si priznati, da medkulturno sodelovanje ni samo stvar programskega izvajanja, ampak predvsem pogojev dela.

Mojca Kasjak, izvršna producentka Platforme mladih ustvarjalcev