Sodobna plesalnica 2

Otroci – mladi plesalci, se počutijo udobno v neverbalni govorici ustvarjalnega giba, saj le-ta spodbuja ter podpira odnos med mišljenjem, delovanjem, čustvi in občutki. Pedagogika sodobnega plesa in ustvarjalnega giba upošteva zakonitosti psihofizičnega razvoja otroka tudi s tem, da upošteva anatomijo telesa, individualni telesni in gibalni razvoj. Hkrati zaobjema principe ustvarjanja in izražanja z gibom ter učenja z odkrivanjem, preizkušanjem in reševanjem gibalnih nalog. Ob tem pa se mladi plesalci na njim primeren način seznanjajo z elementi sodobnega plesa in plesne tehnike nasploh.

Otrok je v ustvarjalnem plesnem procesu aktivno vpet tudi v skupinsko dinamiko odnosov med člani skupine, ki ga uči sodelovati, se prilagoditi zahtevam naloge, prevzeti vodenje in biti voden. Ob reševanju gibalne naloge na izbrano temo otroci v skupini prevzemajo, preizkušajo in izmenjujejo različne možne vloge ter se s tem učijo skupinskega dela in ustvarjanja pozitivnih medosebnih odnosov.

V pedagoškem procesu ustvarjalni gib oz. gibalni princip z določeno kvaliteto (energija, prostor, deli telesa in celota, dinamika, čas,…) izzovemo s  spodbudami, ki otroku pomagajo, da se odpre in izrazi to, česar z besedami ne more. Notranje spodbude za plesno ustvarjanje predstavljajo predhodna doživetja, domišljijske predstave in podoživljanja otrokovega čustvenega stanja, zunanje pa izhajajo iz opazovanja in raziskovanja naravnega okolja z vsemi čutili, izdelkov, predmetov, glasbe, zvokov, poezije, pravljic, najrazličnejših rekvizitov in didaktičnih pripomočkov. Čim mlajši je otrok, bolj potrebuje spodbude za gibalno ustvarjanje v obliki sredstev in konkretnih vsebin, z odraščanjem pa polagoma vedno več črpa iz svojih doživetij in abstraktnega mišljenja.

Delak, M. (2008). Sodobni ples in kulturna vzgoja. V N. Požar Matijašič in N. Bucik (Ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja (str. 120–127). Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Geršak, V. in Lenard, V. (2012). Vmesni model za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu. Revija za elementarno izobraževanje, 5 (2–3), 91–106.

Geršak, V. (2014). Pot mišljenja – vloga gibalno-plesnih dejavnosti pri učenju in pomnjenju. V V. Geršak in N. Meško (Ur.), Zbornik 2. mednarodne konference plesne pedagogike. Ljubljana: JSKD.

Kroflič, B. in Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – učenje: metodični priročnik za usmerjene gibno-plesne dejavnosti. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

Meško, N. (b.d.). Učna ura o sodobnem plesu. Iz http://www.en-knap.com/att/697.html

Meško, N., Geršak, V., Pikalo, P., Rupnik, V. in Kasjak, M. (2011). Plesna umetnost. V N. Bucik, N. Požar Matijašič in V. Pirc (Ur.), Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (str. 255–270). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Verglez, T. (2016). Vloga staršev pri vključevanju otrok v sodobni ples (Neobjavljeno diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.